Služnost

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Gre za eno izmed stvarnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, v bistvu pa daje pravico do določenega izkoriščanja ali uporabe tuje stvari. V pravni teoriji in praksi delimo služnosti na stvarne in osebne.
Stvarnopravni zakonik stvarno služnost definira kot pravico lastnika gospodujoče nepremičnine izvrševati določena dejanja na tuji nepremičnini (t.i. pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče nepremičnine, da se vzdrži oz. opusti določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (t.i. negativna služnost). Stvarna služnost je lahko ustanovljena za določen ali nedoločen čas, lahko tudi samo za določen letni čas, vendar pa ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.
Stvarna služnost lahko nastane na tri načine in sicer na podlagi pravnega posla in vpisa v zemljiško knjigo, na podlagi določb zakona ali z odločbo državnega organa. Stvarna služnost se lahko tudi priposestvuje in sicer kadar lastnik gospodujoče stvari dejansko izvršuje služnost v dobri veri vsaj 10 let.
Zakon določa, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (t.i. neprava stvarna služnost). V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti.
Stvarna služnost preneha na enake načine, kot nastane, torej na podlagi pravnega posla, odločbe ali zakona.
Osebne služnosti pa dajejo imetniku enaka upravičenja, torej uporabo tuje stvari ali izkoriščanje pravice, vendar pa so vezana na osebo imetnika in trajajo le do njegove smrti. Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja. Osebne služnosti so neprenosljive, torej upravičenec pravice ne more prenesti na drugo osebo, lahko pa, kadar to izrecno dovoljuje zakon, prenese izvrševanje osebne služnosti. Pogojno prenosljivo je torej izvrševanje služnosti, sama pravica pa ni prenosljiva.
Dominik DOŠLER, dipl. prav. (UN)
