Hipoteka

O zastavni pravici smo v splošnem že pisali, danes pa se bomo podrobneje posvetili specifični vrsti zastavne pravice – hipoteki.

Hipoteka je, kot jo definira Stvarnopravni zakonik, zastavna pravica na nepremičninah. V kolikor dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, upnik pa se poplača iz zneska prodaje.

Za hipoteko je značilno, da obsega nepremičnino v celoti, vključno z njenimi sestavinami in plodovi, dokler ti niso ločeni od glavne stvari ter celo pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka je akcesorna terjatev, kar pomeni, da se, v kolikor ni izrecno dogovorjeno drugače, prenaša z zavarovano terjatvijo.

Poleg prenosljivosti je zanjo značilna tudi nedeljivost, kar pomeni, da se v primeru delnega poplačila zavarovane terjatve hipoteka ne zmanjša, v primeru delitve nepremičnine, obremenjene s hipoteko, pa postane vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko in to v celoti.

Hipoteka lahko nastane ne podlagi:

- pravnega posla;

- neposredno izvršljivega notarskega zapisa;

- sodne odločbe;

- zakona.

Poznamo tudi skupno hipoteko, kjer se za zavarovanje iste terjatve ustanovi hipoteka na več nepremičninah ter maksimalno hipoteko, kjer se namesto fiksnega zneska določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, ki se lahko zahteva, če:

- dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana;

- terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha;

- se hipotekarni upnik odreče hipoteki;

- je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini;

- hipoteka s potekom časa ugasne;

- se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve.

Sicer hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

Dominik Došler, dipl. prav. (UN)