Neposestna zastavna pravica

Je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.

Za neposestno zastavno pravico je značilno, da nastane s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Sporazum o neposestni zastavi mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, podatke, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Če je predmet sporazuma neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena SPZ, se za podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati premičnino, šteje enolični identifikacijski znak premičnine.

Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika.

Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge ali poslovna oprema, zastavitelj pa mora na običajen način skrbeti za obnavljanje zalog. Zastavitelj mora zastavnemu upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog in stanjem poslovne opreme ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig, če med strankama ni dogovorjeno drugače.

Ko posamezna premičnina, ki je del zalog, območje zastave zapusti, zastavna pravica na njej preneha.

Premičnina se lahko pod pogoji iz 172. člena SPZ večkrat neposestno zastavi, vendar mora zastavitelj o vsaki kasnejši neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.

Če zastavitelj s svojim ravnanjem ali opustitvijo zmanjšuje vrednost zastavljene premičnine ali kako drugače poslabšuje njeno stanje, lahko zastavni upnik zahteva, da se stvar izroči v neposredno posest njemu ali komu tretjemu za zastavnega upnika, s tem pa se na premičnini pridobi t.i. ročna zastava.

Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest.